Get Adobe Flash player
Povezave

360panorama2

tom

safe

e-ucilnica

tosemjaz

e-knjiga

opb

katalog_ip

... 

svet zavoda

svet starsev

popestrimo solo

 

| ŠOLSKA POŠTA |

 

Vozni red

Vozni red za učence OŠ Loče za šolsko leto 2018/9

 

ODHODI S POSTAJ (BUS):
Spodnje Laže 6:05 in 7:10 Loče 12:45, 13:20, 14:30, 15:30
Zbelovo 6:07 in 7:12 Loče 12:45, 13:20, 14:30, 15:30
Draža vas 6:30 in 7:10 Loče 12:25, 13:15, 14:25, 15:25
Žiče 6:32 in 7:12 Loče 12:25, 13:15, 14:25, 15:25
Jernej 6:55 in 7:20 Loče 13:20, 14:10, 15:00
Ličenca 6:50 in 7:15 Loče 13:20, 14:10, 15:00
Petelinjek 6:52 in 7:17 Loče 13:20, 14:10, 15:00
Jernej (šola) 6:50 in 7:15 Jernej (šola) 12:35, 13:30, 14:50

 


ODHODI S POSTAJ (KOMBI):
Zbelovska Gora 6:30 Loče 13:30, 14:40
Lipoglav – Dolga Gora 6:36 Loče 13:30, 14:40
Ostrožno 6:47 Loče 13:45
Kraberk 7:03 Loče 13:00, 14:25
Kukovič 7:12 Loče 13:00, 14:25

 

 

 

Šolski zvonec

 

0. ura: 07.30 – 08.15
1. ura: 08.20 – 09.05
2. ura: 09.10 – 09.55
Malica (20 min)
3. ura: 10.15 – 11.00
4. ura: 11.05 – 11.50
5. ura: 11.55 – 12.40
6. ura: 12.45 – 13.30
7. ura: 13.35 – 14.20
8. ura: 14.25 – 15.10
9. ura: 15.15 – 16.00

Še čisto malo pa se bo zaključilo še eno šolsko leto … Skupaj z njim pa se bo za nekaj časa zaključilo tudi reševanje redne mesečne knjižne uganke.

Izžrebanki zadnje letošnje knjižne uganke sta Lana Polanec iz 5. a-razreda ter Nina Kvas iz 8. b. Obema nagrajenkama iskreno čestitamo, vsem skupaj pa želimo čudovite počitnice in na svidenje do septembra.

Ines Leskovar

knjuganjun

 

V soboto, 8. junija 2019, se je Iva Kos udeležila prireditve Zotkini talenti, ki je bila v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Prireditev je bila pripravljena v čast najboljšim mladim talentom, ki so se s svojim znanjem, sposobnostmi, inovativnostjo in ustvarjalnostjo izkazali na tekmovanjih iz znanja in srečanju mladih raziskovalcev v organizaciji ZOTKS.

zotkinitalenti

 

ZANIMIV DOPOLDAN S PRIMOŽEM SUHODOLČANOM

V četrtek, 6. junija 2019, nam je dopoldan prijetno popestril znan slovenski mladinski pisatelj Primož Suhodolčan. Njegova dela so zelo priljubljena med otroki ter mladostniki in so že več let v vrhu najbolj branih knjig. Kdo ne pozna njegovega Petra Nosa pa glavnega junaka knjig Košarkar naj bo, Ranta vrača udarec ter Ranta in košarkatorji – fanta, ki je bil tako velik, da je žirafam kravate zavezoval in tako suh, da je sonce skozenj sijalo? Najbolj nas je nasmejal, ko je opisoval smešne dogodke, ki so se mu zgodili. Zgodbe piše po resničnih dogodkih z resničnimi osebami. Pripovedoval nam je, kako je začel pisati in kdo je bil njegov mentor. To je bil njegov oče Leopold, ki je tudi sam pisatelj in eden od ustanoviteljev Bralne značke. Zaupal nam je, da najraje prebira stripe. S svojo sproščenostjo in smislom za humor je poskrbel za to, da nam bo njegov nastop ostal še dolgo v spominu.

Učenke, ki obiskujemo izbirni predmet šolsko novinarstvo, pa smo z njim opravile tudi intervju.

Ste sin znanega slovenskega mladinskega pisatelja, Leopolda Suhodolčana. Vam je bil v navdih, ko ste začeli s svojo nadvse uspešno kariero?

Ni mi bil samo moj navdih, ampak je bil tudi moj prvi mentor. Moja domišljija je zelo bujna. Vedno mi je rekel, da naj vse zgodbe, ki so se mi rodile v glavi, zapišem in naslednji dan jih je pregledal. Vedno me je vprašal: »Zdaj pa povej, mladi pisatelj, kaj vse si hotel povedati s to zgodbo?« Vedno mi je bil v pomoč.

Vaša mama je bila knjižničarka. Ste kdaj odšli k njej v službo in tam prebirali knjige?

Da, k njej sem hodil eno uro pred šolo in še po njej. Najraje sem hodil v arhive, kjer so bile stare, zaprašene in pozabljene knjige. Zaradi poznanstev je bilo to dostopno samo meni. Naša knjižnica je zgrajena na gradu in to me je blazno zanimalo. Velikokrat sem med prebiranjem knjig pozabil na čas.

Ali ste z veseljem hodili v šolo, ko ste bili v najstniških letih? Kateri predmet je bil vaš najljubši?

V šolo sem rad hodil, predvsem zaradi punc. V najstniških letih sem bil vseskozi zaljubljen.

Pišete predvsem za mladino. Kje dobite navdih za vse te domiselne ideje o izgledu in karakterju vaših junakov v zgodbah?

Vedno sem trdil, da je vse, kar je napisano v mojih knjigah, čista resnica in nič kaj drugega kot resnica. Vse je res. Resnica je pravzaprav še veliko hujša. Mnogokrat sem moral kaj vzeti stran, zato da me niso obtožili, da pišem znanstveno fantastiko. Moji liki so vedno zasnovani po ljudeh, ki jih poznam. Če pogledamo na primer knjigo Košarkar naj bo, je glavni junak moj sošolec iz osnovne šole. Danes je on veliki direktor tako po velikosti kot po položaju.

Ima knjiga Košarkar naj bo kaj povezave z vašim odnosom do košarke?

Zelo rad igram košarko, ampak sem imel v mladosti velike težave, saj sem tja do 6. oz. 7. razreda meril le 130 cm. Žoga me je vedno zanimala, v tistem času sem si zelo želel še več ukvarjati s košarko, vendar me je pol manjkalo v višino. Po drugi strani pa sem na igrišču mnogokrat zmagoval z jezikom.

Po vaši knjigi Košarkar naj bo je posnet tudi film. Je le-ta dosegel vaša pričakovanja?

Ja, moral ga je doseči, saj sem scenarij napisal sam. Zelo sem vesel, saj ima film uradno v kinematografih 90 000 gledalcev.

Ali raje posegate po knjigah ali filmih?

Vedno pravijo: »Kaj je bolje, knjiga ali film?« Jaz bi rekel, da je to podobna zgodba kot tista, ko gresta dve miški v kinoteko in tam grizljata filme. Pa reče prva miška: »Kako se ti zdi ta film?« Pa druga odgovori, da je dober, ampak da je knjiga boljša. Knjiga in film sta dve različni stvari, ki dopolnjujeta druga drugo in ju je zelo težko primerjati.

Ko pridete v knjižnico, do katere police najprej stopite? Kdo je vaš najljubši avtor?

Obožujem stripe, in sicer najbolj tiste o Alanu Fordu – to je strip moje mladosti. V Nemčiji, Angliji – kjerkoli sem, najprej zavijem na oddelek s stripi. Tudi sam sem lastnik zbirke stripov. Moj najljubši avtor je Max Bunker.

Kaj pa najraje počnete v prostem času?

V prostem času najraje napadam hladilnik. Z ženo Liljano sva si razdelila opravila, tako da ona lika in pere, jaz pa kuham. To mi je v velik užitek. Zaradi pogostih napadov na hladilnik pa se moram nujno ukvarjati s športom: rad kolesarim, plavam in planinarim.

V Sloveniji književnost še ni tako razvita kot v nekaterih drugih državah. Ali lahko pisatelj preživi le s pisanjem uspešnic ali si mora najti še dodatno službo?

Najprej moraš imeti veliko veselje do ustvarjanja in seveda predstavljanja svojih zgodb. Če bi bil zelo priden, bi se najbrž lahko preživljal s pisateljevanjem, ker pa sem po naravi zelo len, sem si moral poiskati službo. Poznam nekaj pisateljev, ki se lahko preživljajo le s pisanjem. Jaz pa raje počnem več različnih stvari.

V svojem življenju ste prejeli mnogo nagrad za dosežke na področju mladinske književnosti. Vaša knjiga Košarkar naj bo je bila večkrat izbrana za dobitnico najboljše knjige leta. Bi nam priporočali še katero svojo ne tako znano knjigo?

Moram reči, da moje knjige bralci kar poznajo. Nekatere zgodbe so kar zanimive, ampak so šle mimo bralcev. Vsaka zgodba nekaj nosi v sebi. Zgodbe o Petru Nosu so za najmlajše, Pozor, pravljice za malo večje – za tiste, ki ne bi radi brali niti slikanic niti knjig. Živalske novice so nekaj čisto posebnega, saj to delo ni ne strip, ne knjiga, ne časopis. Za tiste malo večje pa so vse o košarki: Košarkar naj bo, Ranta vrača udarec, Ranta in košarkatorji. Med mojimi knjigami lahko vsak najde kaj zase. Za vsakega je nekaj. Taka »mineštra«.

Najlepša vam hvala, da ste si vzeli čas in obiskali našo šolo ter nas po bližje seznanili z vašim življenjem. Želimo vam še mnogo uspeha v vaši nadaljnji karieri.

Maja Ogrizek, Iva kos in Ana Zabukovšek

 

V torek, 4. junija 2019, smo imeli sedmošolci naravoslovni dan, na katerem smo širili svoje znanje o gozdnem ekosistemu.

Do Naravoslovne učne poti Petelinjek smo se podali peš. Po poti nas je popeljal g. Štefan Petelinek, tamkajšnji revirni gozdar. Najprej nam je predstavil samo učno pot Petelinjek, ki je zasnovana kot krožna pot s posameznimi učnimi točkami. Tako smo kar na začetku poti videli lubadarja, drobnega hrošča, ki napada iglavce v naših gozdovih. Med potjo smo se seznanili z drevesnimi vrstami v Sloveniji in njihovimi značilnostmi. Ob poti smo opazovali labode z mladiči, ki se vsako leto pojavljajo na ribnikih. Zanimivi so se nam zdeli tudi lokvanji, ki rastejo na posameznih delih ribnika. Primerjali smo naravni in umetno zasajeni gozd. Posebej zanimive so bile sladkovodne školjke rečne brezzobke, ki jih najdemo v potoku.

Ob učni poti smo se seznanili tudi s prerezom tal, na katerem smo opazovali posamezne plasti (humus, zdrobljene kamnine, cele kamnine). Ob travniku smo si na pregledni tabli ogledali tudi metulja strašničnega mravljiščarja in njegov razvoj. Še posebej mi je ostalo v spominu, da sta za razvoj metulja potrebna tako zdravilna rastlina strašnica kot tudi mravlja, saj del življenja metulj preživi v mravljišču. Zanimiva je bila tudi predstavitev bakterij in gliv ter njihov pomen v gozdu.

NIKOLI PA NE SMEMO POZABITI, DA SO GOZDOVI TUDI PLJUČA NAŠEGA PLANETA IN JIH JE ZATO POTREBNO OHRANJATI.

           

Eva Strniša, 7. a

ucnapotpetelinjek01   ucnapotpetelinjek02

ucnapotpetelinjek03

 

Učenci šestih razredov so preživeli torek, 4. junija 2019, v zeliščnem vrtu Majnika v Žičah. Spoznali so različne dišavnice in zdravilna zelišča ter zanimiv način, kako lega planetov vpliva na življenje na Zemlji. Poizkusili so tudi zeliščni namaz in čaj. Dan je bil tudi športno obarvan, saj so pot v Žiče in nazaj v Loče prepešačili.

naravoslovnidanmedzelisci01   naravoslovnidanmedzelisci02

naravoslovnidanmedzelisci03   naravoslovnidanmedzelisci04

 

V letošnjem letu smo si okolico šole Jernej polepšali še z visoko gredo. Otroci so jo jeseni skrbno napolnili z vejevjem, ki smo ga nabrali v bližnjem gozdu, in z odpadlim listjem z našega šolskega dvorišča. S samokolnicami smo pripeljali prst z bližnjega vrta in vse skupaj pustili čez zimo počivati. V spomladanskih mesecih smo se najprej lotili barvanja okvirja, pri čemer so učenci z veseljem sodelovali. Sledilo je prekopavanje vrhnje plasti in ob prvem sončnem vremenu smo že lahko zasadili nekaj zelenjavnih sadik, ki so jih prispevali starši s svojega vrta. Zdaj že vsi nestrpno čakamo na obroditev prvih sadov.

Ker po dežju vedno posije sonce, smo se na Jerneju takoj ob prvih sončnih žarkih zapodili v gozd in nabrali nekaj bezgovih cvetov, iz katerih smo skuhali zelo okusen bezgov sirup, ki nas bo v vročih popoldnevih prijetno osvežil.

Učenci OPB Jernej in Maja Štefanič

dejavnostivopbjernej01   dejavnostivopbjernej02

dejavnostivopbjernej03   dejavnostivopbjernej04

dejavnostivopbjernej05

 

V sredo, 5 .6. 2019, je v Žalcu potekalo posamično finalno atletsko tekmovanje za osnovne šole. Na to prestižno tekmovanje v kraljici športov se je uvrstila naša učenka Neja Romih iz sedmega razreda. Tekmovala je v skoku v višino. Njen prijavljeni rezultat, s katerim se je uvrstila na tekmovanje, je bil 135 cm v kategoriji mlajših deklic. Iskrene čestitke za uvrstitev in nastop.

Na sliki je skupaj z rekorderjem Sandrom Tomassini Jeršinom, ki je preskočil 220 cm.

 

V nedeljo, 2. junija 2019, so se v gostišču Marguč v Draži vasi srečali starejši občani KS Žiče, Draža vas in Loče. Kulturni progam so jim s folklornimi in otroškimi plesi popestrili drugo- in tretješolci POŠ Žiče.

nastopstarejsiobcani01   nastopstarejsiobcani02

 
Šolska televizija

youtube

Arhiv vseh oddaj

 

 

 

Šolski projekti

projekti